Ribe slovenskih voda

Potočna postrv ali potočnica

potocna-postrv

Potočna postrv ima podolgovato in valjasto telo, ki je ob straneh sploščeno. med hrbtno in ravno repno plavutjo je tolsta plavut, brez plavutnic. Barvitost potočne postrvi je močno odvisna od življenskega okolja pa tudi od naravnega in umetnega križanja z drugimi vrstami postrvi. Osnovna značilnost potočne postrvi so izrazite rdeče pege s svetlo obrobo ki so posejane po bokih ribe. Luske so majhne in močno pokrite s sluzjo. Potočna postrv zraste do 50 cm in doseže težo okoli 1 kg. Postrv se drsti od novebra do marca v hitri in nizki prodnati vodi.potočnica naseljuje hladne in s kisikom bogate vode. Življensko okolje bistveno izboljšujejo naravni in umetni jezovi. Potočna postrv je zelo primerna za športni ribolov.

Soška postrv

soska-postrvTelo je podolgovato, valjasto z veliko glavo in močnim korenom repne plavuti. Repna plavut je rahlo zarezana. Telo je v dveh osnovnih barvah: svetlejši rumnkasti do sivkasti in temnejši rjavi do olivni. Boki niso pistveno svetlejši od hrbta je pa trebuh belkaste barve. Zraste lako čez meter dolžine in doseže težo nad 15 kg. drsti se od novembra do januarja, predvsem ponoči, na prodnatem dnu. Zaradi velikosti in teže je zelo primerna za športni ribolov tako z vijačenjem kot muharjanjem.

Šarenka

postrv-sarenkaPo obliki je podobna potočni postrvi, vendar nekoliko močnejša in bolj sploščenih bokov, kar je posledica vzreje v ribnikih. Telo je posejano z nepravilnimi črnimi pegami, pegaste pa so tudi plavuti. Hrbet je olivno do temno zelen, boki so svetlejši in jih prekriva mavrična proga. Trebuh je umazano siv. Šarenka zraste do meter dolžine in nad 5 kg teže. Drsti se spomladi. Zaradi velikosti in teže je zelo primerna za športni ribolov tako z vijačenjem kot muharjanjem.

Sulec

Tsulecelo sulca je izrazito valjaste oblike, ki od zajetnega hrbta strmo prehaja v velik gobec z močnimi zobmi. Glava je precej dolga, repna plavut pa je vidno zarezana. Hrbet je zelenkasto do rjavkasto siv, boki so nekaj svetjejši, trebuh pa srebrnkasto bel. Po hrbtu in bokih ima manjše črne pege nepravilnih oblik. Posebej značil je bakren lesk, ki je v času drstenja pri samcih še posebno intenziven. Plavuti so svetle in skoraj prosojne. Sulec lahko zraste nad 120 cm in  doseže težo nad 20 kg. Drsti se od marca do aprila. Lov na sulca izvajamo z vijačenjem na blestivko ali mrtvo ribo. Za lov pa potrebujemo kvalitetn pribor.

Lipan

lipanLipan ima podolgovato in ploščato telo z vzbočenim hrbtom in majhno glavo. Hrbet je rjavkasto, zelenkasto ali modro siv, boki imajo srebrn pri odraslih pa tudi zlato rumen ali pa mavričen lesk. Trebuh je belkast. Sprednji del telesa je posejan z črnimi pegami. Za lipana je značilna visoka hrbtna plavut. Lipan zraste do 50 cm in doseže težo do 1.5 kg Lipan se drsti od marca do maja in je odvisn od temperature vode. Življenski prostor je ob robu tekočih vod , ki so bolj umirjene zaradi zračne hrane ima rad poraščene dele obale. Lipana lovimo z umetno muho.

Krap

krapKrap ima močno šloščeno telo z veliko glavo in topim gobcem. Oči so male. Za krapa je značilna dolga hrbtna plavut. Hrbet je največkrat modro do temno zelen ali zeleno rjav. Boki so zlato rumeni, lako tudi modro zeleni. Trebuh pa je umazano bel. Krap lahko zraste čez meter dolžine in ima več kot 25 kg. Krapi se drstijo od maja do junija v plitvi vodi. Krapa lahko lovimo na več načinov, kar bomo opisali v nadaljevanju.

Rdečeoka

rdeceokaTelo rdečeoke je dokaj visoko in sploščeno. Po barvi oči je dobila tudi ime.hrbet je lahko različne barve: od olivno rjave do modro zelene. Boki so sivkasti do rumenkasti s kovinskim leskom, trebuh pa je večinoma bel, lahko pa je tudi nekoliko rdečkast. plavuti soo rdeče barve. Rdečeoka lahko zraste do okoli 30 cm. Od rdečeperke se loči po tem da ima trebušne plavuti nižje od hrbtne. .Rdečeoka se drsti od aprila do maja v jatah na plitvih z vodnim rastljinjem poraščenih mestih. Ribe lovimo na plovček z finim priborom.

Platnica

platnicaPlatnica ima podolgovato telo, ki je ob bokih precej sploščeno. Hrbet je zelenkast, boki pa modrikasti. Podoben odsev ima tudi na trebuhu, ki je sicer belkast. Luske so velike in se bleste v kovinskem sijaju. Platnica zraste do 50 cm in doseže težo do 2 kg. Drsti se aprila in maja v tekoči vodi na prodnatem dnu. Lovimo jo z beličarskim priborom, s plovcem ali brez njega.

Klen

klenKlen ima podolgovato, valjasto, obbokih nekoliko sploščeno telo, veliko glavo in širok gobec.Hrbet je temen z zelenkastim ali rjavkastim odsevom, boki pa zlato rumeni. Trebuh je umazano bel. Hrbtna in repna plavut sta jekleno sivi z modrikastim odsevom, prsni pa sta precej svetlejši. Velike luske imajo temnorrumen lesk in so temno obrobljene. Klen zraste na d 50 cm in doseže nad 4 kh teže. Kleni se drstijo od aprila do julija, najraje v plitvi vodi z prodnatim dnom. Ker klen uživa širok nabor hrane, je univerzalna riba za športni ribolov. Lovimo ga lahko z blestivko, umetno vabo in vsemi naravnimi vabami, tako na plovec kot z talnim ribolovom in vijačenjem.

Rdečeperka

rdeceperkaTelo rdečeperke je visoko in sploščeno kot pri rdečeoki, z rumeno rdečimi očmi.hrbet ima rjavo zelen do olivno siv, boki so bleščeče medeno rumeni, trebuh pa srebrno bel. Plavuti so rdeče barve. Trebušna plavut je pred hrbtno in po te se loči od rdečeoke. Rdečeperke zrastejo do 40 cm in dosežejo do kilogram teže. Drstijo se od aprila do julija na obraslih plitvih obrežjih. Rdečeoko lovimo na enak način kot rdečeperko.

Bolen

bolenBolen ima podolgovato telo, ki je ob straneh nekoliko sploščeno. Gobec je široko razklan. Glede na velikost ribe so luske drobne. Osnovna barva je kovinsko siva, hrbet pa modro do olivno zelen z rdečim odsevom. Bolen zraste od do 75 cm in lako dosećže nad 6 kg. Drsti se od aprila do junija v hitro tekoči vodi na prodnatem dnu. Bolena lahko vijačimo ali beličarimo.

Linj

linjLinj ima močno in sploščeno telo ter majhen gobec. Značilne so sorazmerno majhne oči in izredno majhne luske, ki jih prekriva debel sloj sluzi. Barva telesa je rjavo zelena, boki pa imajo zlato rumen lesk, trebuh pa je mlečno bel. Linj doseže nad 50 cm in 2 kg teže. Linj se drsti od maja do julija, ko samica odlaga ikre na vodne rastline. Na linja beličarimo s plovcem ali brez.

Podust

podustPodust ima valjasto ob bokih nekoliko sploščeno telo. Hrbet je temno siv z zelenkastim ali modrikastim odsevom, sicer pa ima riba srebrn lesk. Spodnje plavuti so oranžno rdeče, hrbtna pa je zmeroaj temnejša. Podust zraste do 50 cm in doseže nad 2 kg teže.
Podusti se drstijo med marcem in majem, odvisno od temperature vode. Podusti lovimo z priborom za beličarjenje s plovcem.

Mrena

mrenaTelo mrene je podolgovato in valjasto z močnim sprednjim delom hrbta, ki strmo prehaja v glavo., na kateri so po dve brki na vsaki strani gobca. Hrbet je rjavo zelen, boki rumenkasto bleščeči, trebuh pa umazano bel.
Mrena lahko zraste čez 90 cm in doseže težo nad 4 kg. Mrena se drsti od maja do junija. Lovimo jo s priborom za talni ribolov.

Zelenka

zelenkaTelo je vitko in ploščato z majhnim gobčkom. Hrbet je zeleno moder, boki in trebuh pa bleščeče srebrni. Plavuti so svetlo sivo zelene barve. Ribica zraste do 25 cm in se drsti od aprila do junija na plitvih peščinah ob obrežju. Za lov zeleke je potreben izredno fin pribor za beličarjenje.

Ploščič

ploscicZaradi ploščatega telesa tudi ime. Hrbet je zelo visok, glava pa majhna. Hrbet je temno kovinsko siv z zelenkastim odsevom. Boki so bolj svetli , pri večjih ribah tudi zlato rumeni, trebuh pa je bel. Za ploščiče je značilna izredno dolga predrepna plavut. Riba zraste tudi nad 60 cm in doseže več kot kilogram teže, drsti se pa od maja do julija v mirni vodi ob poraslih obrežjih. Za lov na ploščiča uporabljamo nekoliko močnejši beličarski pribor.

Črnooka

crnookaTelo črnooke je močno sploščeno, vendar ni tako visoko kot pri ploščiču.
Značilne so velike oči. Hrbet je zelen do umazano siv, boki pa svetlejši z bisernim leskom, trebuh pa umazano rumenkast.
Črnooka zraste do 30 cm in se drsti od aprila do maja.
Črnooko lovimo podobno kot rdečeoko.

Som

somSom je naša največja riba. Ima široko in močno sploščeno glavo in dolgo valjasto telo, ki se od začetka predrepne plavuti zožuje in postaja vedno bolj pokončno ploščato. Za soma so značilni tipalki (brki). Ker je telo brez lusk je močno sluzasto. Som zraste krepko čez 2 metra in doseže več kot 100 kg. Spolno som dozori v tretjem letu pri dolžini okoli 70 cm. Drsti se od maja do julija v plitvih in poraščenih obrežjih. Zalov soma uporabimo izredno močan pribor za vijačenje ali pa talni ribolov.

Ščuka

scukaTelo ščuke je podolgovato in valjasto, ob straneh nekoliko sploščeno.Glava je značilno ploščata in dolga, gobec pa velik in razklan do oči. Hrbet je zelen z rjavim ali sivim odsevom, boki pa so svetlejši, umazano rumeno do sivo marogasti. Trebuh je umazano bel. Ščuka zrastenad meter dolžine in doseže več kot 15 kg teže. Drsti se med februarjem in majem v odvisnosti od temperature vode. Ščuko lovimo z vijačenjem na blestivko ali vobler.

Ostriž

ostrizTelo ostriža je sorazmerno visoko in sploščeno. Luske so močno poraščene in nazobčene.Hrbtna plavut je dvojna. Hrbet je temno zelen do temno rjav, boki pa svetlejši a v enakem tonu. Trebuh je umazano bel. Od hrbta nvzdol se raztezajo v barvi hrbta značilni pasovi. Ostriž lahko zraste nad 30 cm, drsti se pa od marca do junija. Na ostriža lahko vijačimo ali beličarimo.

Smuč

smucTelo smuča je vitko in valjasto z dolgo ter ozko, zgoraj nekoliko sploščeno glavo. Hrbet je temno siv do olivno zelen, boki svetlejši, všasih z rumenkastim leskom, trebuh pa je bel ali srebrnkast.
Šmuč zraste nad 125 cm in doseže več kot 15 kg. Drsti se od konca marca do maja. Šmuča lovimo na vobler ali blestivko.

Ribe so prilagojene za življenje v vodi tako po zunaji obliki, kot po notranjih organih. Po zunjostije riba sestavljena iz glave, trupa ter hrbtne, trebušne, predrepne in repne plavuti, ki je lahko različnih oblik. Telo ribe je pokrito z luskami, ki pa so lahko različnih oblik. Ribe dihajo skozi škrge, ki delijo glavo od trupa. Notranjost ribe je sestavljena iz ledvic, plinskega mehurja, hrbtenice in reber, sečnega mehurja, škrg, srca In jeter, semenčnika, zadnjične odprtine in sečevoda z spolnm izvodilom.

Vse ribe, ki jih najdemo v naših vodah se razmnožujejo po načinu zunanje oploditve, kar pomeni da samička odoloži ikre, samček pa jih oplodi. razvoj tako oplojene ikre pa je nadalje odvisen od zunanjih dejavnikov kot je svetloba, množina kisika v vodi in temperature. Optimalna temperatura je pri različnih vrstah rib različna. Iz iker se izvali ribji zarod s hranljivim mešičkom. Ko je le ta porabljen zaplava zarod proti gladini in zajame zrak, s katerim napolni plinski mehur. Večina rib raste celo življenje. Na tempo rasti vplivajo mnogi dejavniki, kot so dedna zasnova, količina in kakovost hrane, življenski prostor, in temperatura ter kemizen vode. Življenska doba posameznih ribjih vrst je precej različna.

Vir: Lovec Celje

Ribogojnica Povodje, Povodje 2, 1211 Ljubljana-Šmartno, M: 041 649 545